Standard priznava pri pritlikavem šnavcerju 4 barve, črno, poper sol, črno srebrno in belo. Standard za vse barvne različice je samo en – FCI standard No 183 (Zwergschnauzer).

Matični klub PSK načeloma ne dovoljuje parjenje psov različnih barv, so pa tudi izjeme. Ostale evropske države različno pristopajo k vzrejnim strategijam. V Sloveniji po vzrejnem pravilniku parjenje psov različnih barv ni dovoljeno, vsaka barva naj bi bila svoja pasma. Podobna pravila ima tudi Hrvaška in Avstrija, medtem ko je v Srbiji dovoljeno parjenje različnih barv.

Pravil vseh držav ne poznam, naj pa kot zanimivost navedem, da na Švedskem lahko parijo vse barvne različice med seboj, medtem, ko ima Finska omejitve, pri njih parjenje različnih barv ni dovoljeno, izjema so le beli pritlikavi šnavcerji, ki jih lahko parijo s črnimi. Da razumemo zakaj in kako se lahko izognemo neljubim presenečenjem,  ko se na primer dvema črnima staršema skotijo mladički druge barve,  je pomembno poznati genetiko barv.

Pri testiranju barv kožuha se določijo genotipi posameznih lokusov za barvo, ki povedo kombinacijo podedovanih alelov – različic genov. Vsak pes ima na vsakem lokusu, vpletenem v barvo kožuha, dva alela oz. različici (vsak je podedovan od enega od staršev). Ko sta obe različici/alela enaka, je žival homozigot za testirano lastnost, v primeru, da sta različici/alela različna, pa je žival heterozigot. Pri heterozigotnih živalih se bo izrazila dominantna različica/alel gena. Za vzreditelje je zato poznavanje genetskega zapisa odgovornega za barvo dlake zelo pomembno, saj se na osnovi le tega lahko odločajo za izbor ustreznega paritvenega para in tako vzrejajo mladiče z željeno barvo.

Pa si poglejmo podrobneje, kako se barve dedujejo pri pritlikavem šnavcerju. Barvne različice pritlikavega šnavcerja izhajajo v bistvu iz treh različnih lokusov; E lokusa, K lokusa in A lokusa.Nekaj dejstev:

  1. E lokus določa ali ima pes v kožuhu temen – črn pigment, eumelanin, ali ne. Če je temen (ni bel), je pes bodisi črn, poper sol ali črno srebrn.
  2. K lokus določa pri temnih psih (torej ne belih), ali so črni ali pa temen pigment pokriva le del dlake.
  3. če pes ni ne črn ne bel, ima neko barvno razdelitev, recimo raje vzorec, saj barvni pigment ni enakomerno porazdeljen. Pasemski standard določa porazdelitev pigmenta na dva barvna vzorca: poper sol barvo in črno srebrno. Poleg teh dveh pa v pasmi najdemo tudi sable barvni vzorec, ki pa ga standard ne priznava. Kateri vzorec se bo izrazil, oziroma kako bo pigment porazdeljen določa lokus A.

Kakšen učinek imajo določeni lukusi na obarvanost kožuha?

E-lokus, temna ali bela.

Pasma ima v bistvu dve možnosti,  dominantni E alel in alel e, to je recesivni rumeni alel. Genski pari E/E in E/e tvorijo “obarvanega” (temnega) psa, e/e pa je bel. Pri drugih pasmah ima e/e rumene odtenke, a pritlikavi šnavcerji so (skoraj) vedno beli, bodisi čisto beli bodisi beli s kremnimi toni. Psi z pravo resasto dlako imajo navadno bolj rumenkast do kremen odtenek. E-locus torej odloča, ali je pes bel ali temen.

Pes je vedno bel, ko je e/e. E lokus je dominanten nad ostalimi lokusi. Torej ni pomembno, kaj ima pes z alelom e/e na ostalih lokusih, saj e alel preprečuje  vstop črnega pigmenta v dlako in tja pride le rumeni pigment ali feomelanin. Pri pritlikavih šnavcerjih je feomelanin običajno tako bled, da je videti skoraj bel in zato pri tej pasmi e/e rumene pse imenujejo beli, čeprav so pravzaprav zelo bledo rumeni.

K-locus, črna ali vzorec

Lokus K je dominanten nad lokusom A in tako določa ali bo pes izražal barve določene z lokusom A. Izražanje lokusa K je odvisno od lokusa E.Tu ima pasma dejansko le dve možnosti, KB in ky. Alel KB (dominantna črna) je alel za enakomerno obarvanje, ki je dominanten nad alelom ky. Alel ky je navaden alel (ang Wild Type), na barvo nima vpliva in ki v celoti prepušča izražanje barve lokusu A . Če je pes KB/KB ali KB/ky, je v celoti črn. Če je ky/ky, barva ni enakomerno črna, ampak ima barvni vzorec, ki ga določa lokus A (poper sol, črno srebrna ali sable). Če pa je pes hkrati tudi e/e, je vedno bele barve ne glede na katerikoli alel na K lokusu.

A-locus, odgovoren za barvne vzorce

A lokus je odgovoren za številne barvne vzorce pri psih. Poznamo 4 različne alele z naslednjo hierarhijo dominance:  Ay > aw > at > a, kar pomeni, da se bo od prisotnih alelov izražal najbolj dominanten alel. Na A lokusu imajo pritlikavi šnavcerji tri možnost:

alel aw za poper sol (ali ang aguti) , ki povzroča preklop med sintezo eumelanina in feomelanina, zato so dlake s pasovi temnejše in svetlejše obarvanosti od baze do konice.

alel at je odgovoren za dvobarvno obarvanje (ang black&tan), pri šnavcerjih je to črno srebrna.

Ter nedovoljen alel Ay za svetlo do temno rumeno rjav vzrec z ali brez črnih dlačic (ang.sable).

aw/aw in aw/at izražajo poper sol barvo,  at/at pa črno srebrno. Ay za sable barvni vzorec je dominanten nad ostalimi aleli na A lokusu in se bo vselej izrazil v kombinaciji z aw in at, razen seveda če je pes e/e in zato bel. Genotip aw/aw je zaželen pri barvi različici poper sol. aw /at je vedno tudi poper sol, ampak navadno temnejši od aw/aw.  Genotip at /at je vedno črno srebrn barvni vzorec.

Nekateri viri navajajo tudi da imajo pritlikavi šnavcerji tudi črno recesivn barvo, a alel, tako na primer kot ga imajo ovčarske pasme, vendar je zato malo možnosti. Na to bi posumili, če bi se v leglu dveh črnosrebrnih staršev skotil črn mladič brez kakršnihkoli znakov ožigov.Vsekakor bi v tem primeru verjetno šlo za recesivno črno barvo, saj dominantna ne more biti, ker starši zaradi obarvanosti ne morejo imeti alela KB. Takšen mladiček bi imel verjetno genotip a/a.

Zgoraj sem naštela le 3 osnovne lokuse ki vplivajo na dedovanje barv. Obstajajo pa še drugi. Pri bradatih psih na barvo dlake vpliva tudi alel na G locusu. Le ta je odgovoren za sivenje barve. Na poper sol pse nima takega vpliva, ima pa na črne in črno srebrne pse, ki s starostjo zbledijo, sploh tisti deli črne barve, kjer psi niso bili trimani, ampak postriženi.

Teste na lokuse E, K in A lahko opravite v večini laboratorijev, kjer izdelujejo tudi genetske profile in testirajo za različne bolezni. Smiselno bi bilo, da bi vsak vzreditelj poznal genetiko svojih psov. Največ izzivov imajo sigurno tu vzreditelji črnih pritlikavih šnavcerjev. Tudi 3 generacije čistih barv niso garancija za skrite recesivne gene in se na barvno čist rodovnik sploh ne gre zanašati. Finski klub spodbuja svoje vzreditelje pritlikavih šnavcerjev, da poleg bolezni testirajo tudi določene lokuse barv, ki jih javno objavljajo na svoji internetni strani.

Testi vam seveda ne bodo povedali, kako intenzivna bo na primer črna barva, ali kako temna bo poper sol barva, pa tudi ne kako svetle ožige bo imel vaš črno srebr šnavcer, daje pa vam osnovno informacijo katere barve ali barvne vzorce lahko vaš pes prenese na potomce.

Mešanje barvnih variant ni nujno le težava, če je pod kontrolo in s ciljem izboljšati genetsko diverziteto znotraj pasme.

Ob tej priložnosti se zahvaljujem vzrediteljici Kikko Askola-Maunu za vse informacije in ker mi je dovolila, da njen diagram  dedovanja barv prevedem in delim z vami. Objavljen je tudi na internetni strani Finskega kluba za pritlikave šnavcerje.

Opomba: V diagramih, ki prikazujejo dedovanje barv na slikah, so slike psov le pokazatelj barvne različice psa, ne predstavljajo na primer natančnega opisa barve v pasmi.

Dedovanje_barv_pritlikavi_snavcer    Pritlikavi_snavcer_barve_po lokusih

Viri:

https://www.genomia.cz/en/Schnauzer/

https://eurovetgene.com/sl/sl/barve-kozuhov-pri-psih

Etusivu